| 1. |
- Becker, Karin, 1946-
(author)
-
Protest skozi fotoesej : Slediti tradiciji ali orati ledino?
- 2019
-
In: Fotografija. - 1408-3566. ; :88-89, s. 76-81
-
Journal article (peer-reviewed)abstract
- The photo essay, a form of visual journalism that arose during the era of the picture magazines, has reemerged as a regular feature of global news channels, including CNN, BBC World, and, notably, Al Jazeera English, recognized for its live reporting of political unrest. In 2017, a year marked by protest around the world, AJE published over 200 photo-series, including 37 on public protest. An analysis based on a four-year study of protest on screen revealed that these photo essays share characteristics that in turn distinguish them from video broadcasts of public protests. The photo-reportage on screen, like its classic forerunner in print, employs a variety of visual perspectives and focuses on participants who are often quoted and identified by name. Scenes of public protest are complemented by visual and textual reporting from the private/domestic sphere. This visual strategy, in contrast to the immediacy of video coverage from the streets, supports knowledge of the protest issue and engagement with its participants.
|
|
| 2. |
|
|
| 3. |
|
|
| 4. |
- Vogrinčič Čepič, Ana, et al.
(author)
-
Vpliv fizičnega prostora in družbenegaokolja na bralno izkušnjo : izsledki študiješestih fokusnih skupin
- 2018
-
In: Knjižnica. - 0023-2424 .- 1581-7903. ; 62:3, s. 51-67
-
Journal article (peer-reviewed)abstract
- Namen: Namen prispevka je obravnavati branje kot fizično dejavnost, ki je vpisana v prostor in nosi številne sociološke konotacije. Branje analizira kot utelešeno (angl. embodied) in družbeno prakso in ugotavlja medsebojno sodoločenost teh dveh dimenzij.Metodologija/pristop: V fokusnih skupinah smo izvedli pogovore s študenti iz šestih evropskih držav in jih spraševali o vplivu oziroma vlogi, ki jo vrsta besedila, namen branja in bralna naprava igrajo pri izboru konkretnega bralnega okolja. Sodelovalo je 21 deklet in 15 fantov različnih do- in podiplomskih programov s povprečno starostjo 21,5 leta.Rezultati: Izkazalo se je, da sogovorniki večinoma niso brezbrižni do svojega bralnega okolja. Kot prostor branja so najpogosteje navedli dom, knjižnice oziroma čitalnice, poleg tega pa še druge javne kraje, npr. kavarne in parke, okolja, kjer ljudje pogosto berejo, čeprav prvotno niso namenjena branju. Na tej osnovi članek poroča o zaznanih bralnih smernicah in premišlja o njihovih morebitnih implikacijah za akademsko raziskovanje in vsakdanjo prakso.Omejitve raziskave: Vzorec raziskave je majhen, izziv sta predstavljali skupinska dinamika in neverbalna komunikacija.Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija se razlikuje od prevladujočih pristopov k branju, ki »bralni um« praviloma obravnavajo kot začasno odvezan od vseh dražljajev v fizičnem okolju. Kot pokaže, prav teh ne gre ignorirati ne v praksi ne v kontekstu raziskovanja.
|
|
