Marketizacija edukacije po švedsko

• Švedska je bila ponavadi prikazana kot zgleden primer socialnodemokratske ureditve države blaginje (Esping-Andersen, 1996), za katero sta značilna obsežno državno upravljanje in aktivna vključenost v vprašanja družbene dobrobiti. V zadnjih dvajsetih letih pa sta bila švedski javni sektor in edukacijski sistem podvržena radikalni in temeljiti usmeritvi v neoliberalizem, spremembi, ki je sledila obsežni decentralizaciji procesov odločanja, ko so ti prešli iz rok države na raven lokalnih skupnosti in šol. V tem besedilu bomo povzeli naravo, obseg in nekatere posledice notranje in zunanje marketizacije švedske edukacije v prvih letih novega tisočletja, še zlasti pa bomo izpostavili vpliv konkurence na notranje delovanje srednjih šol. Prišli smo do sklepa, da se je zunanja marketizacija zelo razširila in da Švedska v večini vidikov popolnoma sprejema nov javni menedžment, na primer t. i. notranjo marketizacijo edukacije. Navkljub temu pa lahko pri dodeljenih funkcijah, vrednotah in upravljanju edukacije še zmeraj zaznamo posamezne vidike stare socialnodemokratske paradigme.

Ämnesord

SAMHÄLLSVETENSKAP  -- Utbildningsvetenskap -- Pedagogiskt arbete (hsv//swe)

SOCIAL SCIENCES  -- Educational Sciences -- Pedagogical Work (hsv//eng)

Nyckelord

Švedska

marketizacija

edukacijska politika

srednješolsko izobraževanje

pedagogiskt arbete

educational work

Publikations- och innehållstyp

ref (ämneskategori)

kap (ämneskategori)