| 1. |
- Becker, Karin, 1946-
(författare)
-
Protest skozi fotoesej : Slediti tradiciji ali orati ledino?
- 2019
-
Ingår i: Fotografija. - 1408-3566. ; :88-89, s. 76-81
-
Tidskriftsartikel (refereegranskat)abstract
- The photo essay, a form of visual journalism that arose during the era of the picture magazines, has reemerged as a regular feature of global news channels, including CNN, BBC World, and, notably, Al Jazeera English, recognized for its live reporting of political unrest. In 2017, a year marked by protest around the world, AJE published over 200 photo-series, including 37 on public protest. An analysis based on a four-year study of protest on screen revealed that these photo essays share characteristics that in turn distinguish them from video broadcasts of public protests. The photo-reportage on screen, like its classic forerunner in print, employs a variety of visual perspectives and focuses on participants who are often quoted and identified by name. Scenes of public protest are complemented by visual and textual reporting from the private/domestic sphere. This visual strategy, in contrast to the immediacy of video coverage from the streets, supports knowledge of the protest issue and engagement with its participants.
|
|
| 2. |
|
|
| 3. |
|
|
| 4. |
- Dobnik, Simon, 1977
(författare)
-
O prijaznih računalnikih, ki nas razumejo in se od nas učijo : About friendly computers that understand and learn from us
- 2019
-
Ingår i: Invited talk: KAZU, Koroška akademija znanosti in umetnosti (Carinthian academy of science and art).
-
Konferensbidrag (övrigt vetenskapligt/konstnärligt)abstract
- Računalniška lingvistika, jezikovna tehnologija ali procesiranje naravnega jezika je tisti del umetne inteligence, ki se ukvarja z modeliranjem človeškega ali naravnega jezika, tako besed kot govora, z računalniškimi programi s ciljem, da bi ga ti proizvedli ali razumeli na enka način kot pa ljudje. To je pomembno iz dveh razlogov. Velik del našega znanja je zapisan prav v naravnem jeziku, na primer v besedilih, ki jih najdemo na spletu, in iz katerih želimo izluščiti pomen, jih povzeti ali prevesti v drug jezik. Jezik je tudi najbolj naraven način komunikacije med nami, vendar večina ni vešča računalniškega programiranja. Namesto, da se vsak od nas nauči računalniškega programskega jezika, je veliko bolj naravno, da se s pametnim asistentom ali robotom sporazumevamo kar v slovenščini in ga tako tudi “programiramo”. Preden se lotimo dela, je potrebno, da vemo nekaj o samem jeziku. Kako deluje? Kako razumemo pomen besed in stavkov? Kakšna so pravila sporazumevanja med nami? Ljudje in računalniki (tudi najsodobnejši roboti) smo si zelo različni, zato moramo najti načine (algoritme ali sisteme), ki poustvarijo jezikovno vedenje navzven, ki je podobno našemu. V ozadju si pomagamo z matematiko in logiko, programskimi jeziki, teorijo verjetnosti, strojnim učenjem, rudarjenjem podatkov in še čem. Računalniki programi se učijo iz vzorcev informacij, ki jim jih posredujemo, vendar pa pogosto to niso enake informacije – zvoki in podobe, ki jih vidi otrok, ko se uči jezika. Prav tako se računalniki ne učijo jezika v sporazumevanju z drugimi ljudmi več let. Ljudje lahko tudi hitro prilagodimo pomen in izbiro besed glede na različne situacije, vključno s tistimi, ko se sporazumevamo z računalniki. Torej morajo biti računalniški programi enako prilagodljivi do nas in se učiti od nas. Delo z umetno inteligentninimi sistemi pa nam ne prinese le novih dognanj, kako izboljšati jezikovne sposobnosti računalnikov, temveč nam da tudi odgovore o tem, kako posebna je človeška inteligenca.
|
|
| 5. |
- Erixon Arreman, Inger, 1954-, et al.
(författare)
-
Izobrazevanje uciteljev in raziskovanje : sodobne svedske perspektive v mednarodnem konteksturecent
- 2007
-
Ingår i: Prispevki k posodobitvi pedagoskih studisjskih programov II. - Ljubljana : Pedagoška fakulteta. - 9789612530198 ; , s. 91-115
-
Bokkapitel (övrigt vetenskapligt/konstnärligt)abstract
- This article deals with the emergence and development of new research structures for Swedish teacher education in the beginning of the new millennium. From 2001 onwards, it has been possible to undertake research and post-graduate studies within teacher education which prior to the 2001 reform was not possible. As a result of the reform a new research discipline, Educational Work, was established in teacher education in various Swedish universities and colleges. Moreover, a national post-graduate school in Educational Work was founded, for which Umeå University, one of the larger Swedish teacher education institutions, was appointed Host University. For the article policy documents relating to teacher education and research into national, regional and local perspectives were used to explore institutional history, structures and research development in teacher education from 1946 to the present time. A micro-level perspective was further offered based on two interview studies involving teacher educators, senior managers, doctoral students and supervisors at Umeå University, including a key national representative of the major Swedish teacher union. The article draws on a variety of frameworks to explore relationships between various parts of teacher education and also more widely in the university. These include relations of power and gender based on the theoretical perspectives of Bourdieu, Foucault, Connell and Sarfatti Larson, among others. The article shows that the emergence of new research areas in teacher education in Sweden was a multilayered process involving a variety of actors at different levels at Umeå University and elsewhere. The aims of the article are to present the new research structures in teacher education in Sweden, and thereby point to the implications of the structural reform, and also to contribute to current cross-national discourses on the need to establish a research base for teacher education.
|
|
| 6. |
|
|
| 7. |
- Lundahl, Lisbeth, et al.
(författare)
-
Marketizacija edukacije po švedsko.
- 2016
-
Ingår i: Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?. - Ljubljana : SVIZ in CEPS. - 9789619213155 ; , s. 85-115
-
Bokkapitel (övrigt vetenskapligt/konstnärligt)
|
|
| 8. |
- Lundahl, Lisbeth, 1951-, et al.
(författare)
-
Marketizacija edukacije po švedsko
- 2016
-
Ingår i: Komu je napoti<em> </em>kakovostno javno šolstvo?. - Ljubljana : CEPS and SVIZ. - 9789619213155 ; , s. 85-115
-
Bokkapitel (refereegranskat)abstract
- Švedska je bila ponavadi prikazana kot zgleden primer socialnodemokratske ureditve države blaginje (Esping-Andersen, 1996), za katero sta značilna obsežno državno upravljanje in aktivna vključenost v vprašanja družbene dobrobiti. V zadnjih dvajsetih letih pa sta bila švedski javni sektor in edukacijski sistem podvržena radikalni in temeljiti usmeritvi v neoliberalizem, spremembi, ki je sledila obsežni decentralizaciji procesov odločanja, ko so ti prešli iz rok države na raven lokalnih skupnosti in šol. V tem besedilu bomo povzeli naravo, obseg in nekatere posledice notranje in zunanje marketizacije švedske edukacije v prvih letih novega tisočletja, še zlasti pa bomo izpostavili vpliv konkurence na notranje delovanje srednjih šol. Prišli smo do sklepa, da se je zunanja marketizacija zelo razširila in da Švedska v večini vidikov popolnoma sprejema nov javni menedžment, na primer t. i. notranjo marketizacijo edukacije. Navkljub temu pa lahko pri dodeljenih funkcijah, vrednotah in upravljanju edukacije še zmeraj zaznamo posamezne vidike stare socialnodemokratske paradigme.
|
|
| 9. |
|
|
| 10. |
|
|
